Mnenje o predlaganih spremembah kazenske zakonodaje
Svet za elektronske komunikacije RS je na dopisni seji dne 4. 10. 2011 obravnaval spremembe Zakona o kazenskem postopku in spremembe Kazenskega zakonika in na osnovi 149. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009, 33/2011; v nadaljevanju: ZEKom) sprejel naslednja
SKLEPA
A)
Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije je sprejel
Mnenje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Svet za elektronske komunikacije je sprejel na osnovi 150. člena ZEKom mnenje o predlogu spremembe 149. b člena Zakona o kazenskem postopku, ki se glasi:
Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije se je seznanil s predlogom za spremembo 149. b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. Svet meni, da so predlagane spremembe 149. b člena, z vidika obsega dopustnosti poseganja v zasebnost in varstvo osebnih podatkov, nesprejemljive. Po mnenju Sveta bi uzakonitev predlagane spremembe predstavljala nedopusten, nesorazmeren in grob poseg v ustavno zagotovljeno pravico do varstva osebnih podatkov.
Svet poslancem Državnega zbora Republike Slovenije predlaga, da se zavzamejo za črtanje spornega drugega odstavka 149. b člena ZKP.
B)
Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije je sprejel
Mnenje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Svet za elektronske komunikacije je sprejel na osnovi 150. člena ZEKom mnenje o predlogu spremembe 148. člena Kazenskega zakonika, ki se glasi:
Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije se je seznanil s predlogom za spremembo 148. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. Svet meni, da so predlagane spremembe 148. člena strokovno neutemeljene in predstavljajo nesorazmeren in nesprejemljiv ukrep.
Svet poslancem Državnega zbora Republike Slovenije predlaga, da ne spreminjajo 148. člena Kazenskega zakonika.
UTEMELJITEV
A)
Svet je pri oblikovanju svojega stališča med drugim upošteval tudi ugotovitve in mnenja Urada Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije.
Spremembe 149. b člena ZKP, kot jih je predlagalo Ministrstvo za pravosodje, in sicer v prvem odstavku s črtanjem besed »elektronskega komunikacijskega omrežja« in v drugem z dodanima besedama »ali opreme« za besedo »sredstva«, omogočajo pridobivanje prometnih in lokacijskih podatkov v prometu elektronskih komunikacij (v mobilni telefoniji npr. kdo je koga klical, kje sta se osebi nahajali, kdaj in koliko časa sta govorili) ne le za določeno komunikacijsko sredstvo (npr. določen telefon), temveč tudi za komunikacijsko opremo, kar pomeni za območje izbrane bazne postaje (ali več baznih postaj) mobilnega operaterja (oziroma operaterjev).
Po pregledu obrazložitve zakonske spremembe s strani Ministrstva za pravosodje, Svet ugotavlja, da je bila predlagana sprememba ZKP pripravljena brez predložitve ustreznih strokovnih analiz, opira se le na nekaj konkretnih primerov, ko bi policija z zahtevanimi podatki lažje preiskala kazniva dejanja. Ministrstvo za pravosodje uvedbo ukrepa opravičuje z obrazložitvijo (domnevnih) varovalk v samem zakonu, po katerih naj bi preiskovalni sodnik moral upoštevati načela sorazmernosti, namenskosti in osredotočenosti, pri tem pa se predlagatelj sploh ne dotakne vprašanja, ali je ukrep kot tak v samem izhodišču sorazmeren s posegom v ustavno zagotovljene pravice do komunikacijske zasebnosti. Svet meni, da obrazložitev Ministrstva za pravosodje ni dovolj utemeljena, predlagane varovalke pa ni niso zadostne, saj bi moral predlagani ukrep pred tem na podlagi strokovnih analiz prestati test sorazmernosti, ki pa ga Ministrstvo za pravosodje ni opravilo.
Predlog Ministrstva za pravosodje za spremembo 149. b člena ZKP je dodatno problematičen, ker bi morali operaterji posredovane podatke glede na določbe Zakona o elektronskih komunikacijah hraniti za obdobje 10 let, torej tudi za večino nedolžnih posameznikov, katerih podatki bi bili zahtevani v preiskovalnih postopkih. Tako bi se hranili na primer podatki o tem, koga so klicali, kdaj in podatke o tem, kje so se nahajali. Enako velja tudi za podatke (ne pa vsebino) za druge komunikacijske storitve. Hranili pa bi se tako podatki o lokaciji kličočega kot klicanega uporabnika, ki se je lahko v času storitve kaznivega dejanja nahajal na drugem koncu države. Ukrep bi zajel tudi posameznike, ki so se v času kaznivega dejanja nahajali v okolici bazne postaje in svojega telefona niso uporabljali za komuniciranje, a se je njihov telefon v času kaznivega dejanja povezal z bazno postajo. Ker iz mobilne številke ni mogoče ugotoviti, kateremu operaterju številka pripada, bi ukrep zajel vse operaterje, ki imajo bazne postaje na lokaciji kaznivega dejanja.
Svet na osnovi gornjih ugotovitev meni, da predlagana sprememba 149. b člena ZKP ni strokovno utemeljena in ustrezno pripravljena ter predstavlja nesorazmeren ukrep, zato se zavzema za ohranitev prvega odstavka 149. b člena nespremenjenega in črtanje drugega odstavka 149. b člena.
B)
Sprememba 148. člena KZ-1, kot jo je predlagalo Ministrstvo za pravosodje, predvideva, da se v prvem odstavku 148. člena črta beseda »z namenom prodaje«. Sedanja ureditev, uzakonjena v KZ-1, določa, da se kazensko preganja tiste, ki avtorsko zaščitena dela nezakonito pridobivajo zato, da bi jih prodajali naprej. Predlagana sprememba KZ-1 pa inkriminira tudi nedovoljeno uporabo za osebni namen. Sprememba 148. člena KZ-1, kot jo predlaga Ministrstvo za pravosodje, je povsem nepotrebna, saj varovanje avtorskih pravic ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki predvideva tudi visoke globe za kršitve materialnih avtorskih pravic. Poleg tega ne upošteva načela sorazmernosti med nevarnostjo oziroma škodo na eni strani in višino kazenske sankcije na drugi, saj inkriminira nedovoljeno uporabo za osebni namen, pri čemer je družbena nevarnost teh dejanj majhna, zagrožena pa zaporna kazen. Po pregledu obrazložitve zakonske spremembe s strani Ministrstva za pravosodje, Svet ugotavlja, da je bila predlagana sprememba KZ-1 pripravljena brez predhodne celovite analize argumentov za in proti zaostritvi kaznovalne politike ter brez primerjalne analize ureditev varovanja avtorskih pravic v državah članicah Evropske unije.
Svet meni, da predlagana sprememba 148. člena KZ-1 ni strokovno utemeljena in ustrezno pripravljena ter predstavlja nesorazmeren ukrep, zato se zavzema za ohranitev 148. člena nespremenjenega. Razvoj sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij zahteva posodobitev sistema avtorskih in sorodnih pravic, zato Svet pristojne državne organe poziva, da se na ravni EU dejavno vključijo in podprejo tovrstna prizadevanja v korist celotne družbe.
KOMENTARJI