Pripombe na osnutek predlog Zakona o elektronskih komunikacij (ZEKom-1)

Svet za elektronske komunikacije je sprejel na osnovi 150. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009, 33/2011) mnenje o osnutku predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah

Svet za elektronske komunikacije RS je na redni seji dne 5. 7. 2012 obravnaval osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in na osnovi 149. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009, 33/2011; v nadaljevanju: ZEKom) sprejel naslednji

SKLEP

Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije je sprejel

Mnenje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije

Svet za elektronske komunikacije je sprejel na osnovi 150. člena ZEKom-a mnenje o osnutku predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki se glasi:

Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije se je seznanil z osnutkom predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki ga je prejel od Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v dopisu št. 0070-56/2012/5 z dne 21. 6. 2012 in sprejel naslednje pripombe k osnutku predloga ZEKom-1:

Člen 2(1)

Predlagamo, da se drugi stavek I. odstavka 2. člena, ki se v predlogu ZEKom-1 glasi: »Zato je namen tega zakona tudi zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, univerzalne storitve in varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, ter pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev« spremeni v:

»Zato je namen tega zakona tudi zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, univerzalne storitve in varstvo pravic uporabnikov ter pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev, vključno s pravicami, ki so priznane v Konvenciji o pravicah invalidov (Ur.l. RS, 37/2008, dne 15. aprila 2008, str. 1437) in uporabnikom s posebnimi socialnimi potrebami.«

Obrazložitev:

Svet meni, da je v zakonu poleg namena varovanja pravic uporabnikov invalidov smiselno navesti tudi Konvencijo o pravicah invalidov. Državni zbor RS je 2. aprila 2008 ratificiral Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov (Ur.l. RS, 37/2008, dne 15. aprila 2008, str. 1437). Konvencija podrobneje ureja načela in obveznosti pri zagotavljanju pravic invalidov, ki jim mora slediti tudi zakon o elektronskih komunikacijah.

Člen 3

V 7. točki se v drugem stavku popravi besedilo v oklepaju, in sicer:

»Med elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi (številčni naslovi po internetnem protokolu), ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.«

Obrazložitev:

V predlogu zakonu se v nadaljevanju nikjer ne uporablja kratica IP, uporablja pa se pojem internetni protokol, zato je smiselno tudi v definiciji v 7. točki uporabiti celotni izraz in ne le kratice.

Člen 124

V II. odstavku 124. člena se za besedo »Agencija« črta beseda »lahko«, tako da se odstavek glasi:

»Agencija na podlagi prejšnjega odstavka določi tudi prenosno hitrost, ki omogoča širokopasovni dostop, če širokopasovni dostop že uporablja vsaj polovica gospodinjstev v Republiki Sloveniji. Prenosna hitrost pa se določi tako, da se upošteva tisto prenosno hitrost, ki jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev z obstoječim širokopasovnim dostopom.«

Obrazložitev:

Svet meni, da je potrebna trdnejša zaveza, da agencija poleg prenosne hitrosti, primerne za funkcionalni dostop do interneta, določi tudi prenosno hitrost, ki omogoča širokopasovni dostop, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v II. odstavku 124. člena.

Člen 129(1)

V I. odstavku 129. člena se doda nova 12. točka:

»12. informacije za naročnike invalide, predvsem:

• o vrstah ponujenih storitev pomoči končnim uporabnikom invalidom ter postopke za njihovo uveljavitev, ki izhajajo iz zakonodaje in ponudbe operaterja;
• o izdelkih in storitvah, ki so jim namenjeni;
• o načinih obveščanja končnih uporabnikov invalidov o namenskih izdelkih in storitvah.«

Obrazložitev:

Informiranost in uporaba storitev, ki so na voljo končnim uporabnikom invalidom, je med invalidi na nizki ravni. Predlagana sprememba bi operaterjem omogočila zbiranje osnovnih informacij o končnih uporabnikih invalidih. Operaterji bi na tej osnovi lahko nudili kakovostnejšo  podporo končnim uporabnikom invalidom, nudenje informacij o možnostih pomoči, dodatnih storitvah in izdelkih, ki so jim namenjeni, pa bi lahko prilagodili za posamezno skupino invalidov.

Člen 139(4)

Predlagamo, da se tretja točka IV. odstavka 139. člena, ki se v predlogu ZEKom-1 glasi: »če naročnik, ki je fizična ali pravna oseba, ki na trgu opravlja gospodarsko ali drugo samostojno dejavnost, zahteva nezakriti razčlenjeni račun in zahtevi predloži pisno soglasje uporabnikov telefonske številke, iz katerega je razviden namen pridobitve tako razčlenjenega računa«, spremeni v:

»če naročnik, ki je fizična ali pravna oseba, ki na trgu opravlja gospodarsko ali drugo samostojno dejavnost, zahteva nezakriti razčlenjeni račun in zahtevi predloži dokument, iz katerega je razvidno, kateremu uporabniku je bila dodeljena številka, za katero zahteva razčlenjeni račun, in soglasje uporabnika za razkritje klicanih številk, iz katerega je razviden namen pridobitve tako razčlenjenega računa. Operater razčlenjeni račun posreduje uporabniku, ki lahko telefonske številke klicev, opravljenih za zasebne namene, na računu prekrije, preden z njimi seznani naročnika.«

Obrazložitev:

Svet je po temeljiti razpravi sprejel stališče, da so v tretji točki IV. odstavka 139. člena potrebna dodatna varovala za zasebnost in varstvo osebnih podatkov zaposlenih, ki uporabljajo službene telefone. Pri tem je potrebno slediti do sedaj izoblikovani sodni praksi v Republiki Sloveniji. Svet je pri pripravi svojega predloga sledil tudi praksi in mnenjem informacijskega pooblaščenca.

Določba v tretji točki IV. odstavka 139. člena je smiselna le v delovnih razmerjih, v katerih se delodajalec in zaposleni vnaprej dogovorita o višini stroškov, ki jih zaradi stalne dosegljivosti delavca in službenih potreb prevzame delodajalec.

Delavec lahko službeni telefon, v razumnih mejah, uporablja tudi v zasebne namene. V kolikor prekorači vnaprej dogovorjen znesek, se delavec lahko sam odloči, ali bo znesek, ki presega dogovorjene stroške v breme delodajalca, plačal sam, ali pa bo delodajalcu dokazoval, da so povečani stroški nastali zaradi službenih potreb.

V kolikor se delavec odloči za dokazovanje stroškov in zahteva nezakriti razčlenjeni račun za telefonsko številko, ki jo uporablja, operater razčlenjeni račun za to številko pošlje uporabniku, ta pa se nato lahko odloči, ali bo telefonske številke, ki jih je klical zasebno, na računu prekril in račun dejansko uporabil za dokazovanje pred delodajalcem, ali pa bo povečane stroške telefoniranja nosil sam.

Operater razčlenjeni račun uporabniku pošlje na naslov delodajalca, s pripisom »v roke naslovniku«. Alternativno bi uporabnik lahko imel tudi možnost, da na izjavi napiše naslov, na katerega mu operater pošlje razčlenjeni račun.

Člen 203(3)

Prva točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev (npr. zgostitve prometa)«, naj se spremeni v:

»nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev v primeru zgostitve prometa, pri čemer se enake vrste prometa obravnavajo enakovredno«.

Obrazložitev:

Izjeme, ko operaterji omrežij, ki izvajajo storitev dostopa do interneta, in izvajalci storitev dostopa do interneta lahko odstopajo od načel odprtega in nevtralnega značaja interneta, morajo biti zakonsko določene in temeljiti na načelu sorazmernosti. V predlogu ZEKom-1 je predvideno, da se nujni tehnični ukrepi za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev, z vidika nevtralnosti interneta, izvajajo v primeru zgostitev prometa in v primeru prekomernega zasega prenosnega medija – kanala. Svet meni, da prekomerno zaseganje prenosnega medija – kanala, spada na področje ohranjanja celovitosti in varnosti omrežij in storitev (kar ureja druga točka istega odstavka). Zato predlaga, da se prva točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1 omeji zgolj na izvajanje nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev v primeru zgostitve prometa.

Z omejitvijo zgolj na zgostitve prometa, se preprečuje možnost, da bi operaterji omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalci storitev dostopa do interneta ukrepe iz prve točke III. odstavka 203. člena po svoje razlagali in uporabljali. Sprememba, ki jo predlaga Svet, nadalje določa, da morajo operaterji ali izvajalci storitev dostopa do interneta izjemo uveljavljati nediskriminatorno in ves promet obravnavati enakopravno. Ukrep morajo umakniti takoj, ko v omrežju ni več zgostitev. Dopolnilo pa ne sme omejevati operaterjev ali izvajalcev storitev dostopa do interneta pri upravljanju omrežja za namen zagotavljanja prenosa in dostopa.

Izjema v prvi točki določa, da je v primeru zgostitve prometa, ki mora biti posredovan brez zakasnitev (npr. VoIP), nemoteno posredovan, medtem ko je preostali promet lahko ustrezno zakasnjen.

Operaterji omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, in izvajalci storitev dostopa do interneta si morajo prizadevati za izogibanje zgostitvam prometa z zadostnimi investicijami v prenosne kapacitete.

…

Druga točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev«, naj se spremeni v:

»nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev operaterja omrežja oziroma izvajalca storitev dostopa do interneta ali terminalske opreme končnega uporabnika«

Obrazložitev:

Izjema v drugi točki je namenjena ohranjanju celovitosti in varnosti omrežij ali terminalske opreme končnih uporabnikov. Promet, ki ogroža celovitost in varnost omrežja, je lahko promet iz računalnikov, ki so del botnet in se uporabljajo za porazdeljen napad z zavrnitvijo storitve (angl. Denial Of Service – DoS). Kršitev celovitosti in varnosti terminalske opreme predstavlja na primer promet, s pomočjo katerega tretja oseba (heker) brez predhodne vednosti in dovoljenja uporabnika gleda, kopira ali spreminja podatke na uporabnikovi terminalski opremi (računalniku). Ukrep mora biti sorazmeren in omejen zgolj na promet, ki ogroža celovitost in varnost, ter umaknjen takoj, ko takšnega prometa ni več. Ukrepi za ohranjanje celovitosti in varnosti so mišljeni v ožjem smislu in niso namenjeni varovanju interesov tretjih oseb. Ukrepi za celovitost in varnost vključujejo tudi blokado odhodnih neželenih komunikacij (spam) s strani operaterjev omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalcev storitev dostopa do interneta.

Med ukrepe za celovitost in varnost omrežij in storitev spada tudi izvajanje ukrepov za odpravljanje neupravičenega prekomernega zasega prenosnega medija – kanala.

…

Tretja točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij«, naj se spremeni v:

»ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij do končnih uporabnikov, kot je to določeno v 158. členu tega zakona, pri čemer mora uporabnik podati predhodno soglasje«

Obrazložitev:

Izjema v tretji točki je namenjena omogočanju omejevanja ali blokiranja neželenih komunikacij, kot so opredeljene v 158. členu tega zakona. Določba je razširjena s predlogom za predhodno soglasje za izvajanje ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij s strani končnega uporabnika.

Novi odstavek 203(4)

Za III. odstavkom se doda novi IV. odstavek, ki se glasi:

»Če je kršitev celovitosti in varnosti omrežja ali storitve ali terminalske opreme končnega uporabnega iz druge točka prvega odstavka posledica prometa, ki izvira iz terminalske opreme končnega uporabnika, operater omrežja, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalec storitev dostopa do interneta, o ukrepih za omejevanje, zadrževanje ali upočasnjevanje prometa obvesti končnega uporabnika, da lahko ta sam prekine kršitev. Kadar zaradi nujnosti ukrepanja obveščanje končnega uporabnika ni mogoče izvesti pred izvedbo ukrepov, operater ali izvajalec storitev končnega uporabnika obvesti o izvedenih ukrepih takoj, ko je mogoče. V primeru, ko se kršitev nanaša na končnega uporabnika drugega operaterja ali ponudnika storitev, se prvi stavek tega odstavka ne uporablja.«

Obrazložitev:

Namen novega odstavka je zagotoviti, da se v postopke izvajanje nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti vnesejo ustrezna varovala, ki omejujejo posege operaterjev omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalcev storitev dostopa do interneta pri omejevanju, zadrževanju ali upočasnjevanju prometa zaradi kršitev celovitosti in varnosti omrežij. Operaterji ali izvajalci storitev bodo lahko skladno s tem odstavkom le v zelo omejenih primerih blokirali promet na primer iz botneta v njihovem omrežju, po predhodni seznanitvi končnega uporabnika, iz čigar terminalske opreme (računalnika) promet izvira, ki bo imel s tem tudi sam možnost zaustaviti prenos prometa. Takšen postopek je predviden, da bi preprečili primere izključitve zasebnih omrežij iz interneta, če je v takšnem omrežju računalnik, ki je del botneta. S tem bo imel administrator zasebnega omrežja možnost, da bo sam izključil okuženi računalnik.

Člen 205(3)

Prvi stavek III. odstavka 205 člena se spremeni, tako da glasi:

»V statutu mora agencija z namenom izvajanja določbe iz prvega odstavka podrobneje določiti:«

Obrazložitev:

Določbe III. odstavka se nanašajo na I. odstavek 205. člena (in ne na II. odstavek), zato je potrebno bodisi popraviti besedilo (kot je predlagano) ali pa zamenjati vrstni red II. in III. odstavka.

…

Tretja točka III. odstavka 205. člena se dopolni, tako da se glasi:

»obliko sodelovanja s predstavniki potrošniških in invalidskih organizacij ter organizacij drugih uporabnikov javnih komunikacijskih storitev.«

Obrazložitev:

Svet meni, da bi se agencija morala posvetovati tudi s predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij kot to določa III. odstavek 4. člena Konvencije o pravicah invalidov (Ur.l. RS, 37/2008, dne 15. aprila 2008, str. 1437): »Pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje te konvencije in pri drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na invalide, se države pogodbenice temeljito posvetujejo z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij«.

Nov člen 217

Predlagamo, da se za 216. členom doda nov člen, ki se glasi:

»Z namenom zagotovitve višje stopnje dostopnosti uporabnikov invalidov do storitev elektronskih komunikacij in informacijske družbe za doseganje izenačevanja možnosti in višje socialne vključenosti, se agencija posvetuje z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami.«

Obrazložitev:

Svet meni, da bi se agencija morala posvetovati tudi s predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij kot to določa III. odstavek 4. člena Konvencije o pravicah invalidov (Ur.l. RS, 37/2008, dne 15. aprila 2008, str. 1437): »Pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje te konvencije in pri drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na invalide, se države pogodbenice temeljito posvetujejo z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij«.

Člen 231(1)

Svet predlaga, da se I. odstavka 231. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »Svet daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij in glede uporabe določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. Agencija lahko glede zadev s področja elektronskih komunikacij svet zaprosi za mnenje, ki pa za agencijo ni zavezujoče.« spremeni v:

»Svet daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij in glede uporabe določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. Agencija lahko glede zadev s področja elektronskih komunikacij svet zaprosi za mnenje, ki pa za agencijo ni zavezujoče. Agencija mora svet zaprositi za mnenje, kadar gre za zadeve s področja varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami. V tem primeru mora mnenje v največji možni meri upoštevati.«

Obrazložitev:

Določbe I. odstavka 229. člena določajo, da je Svet »organ za svetovanje pri usmerjanju razvoja elektronskih komunikacij in pri varstvu interesov potrošnikov na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji«. Zato Svet meni, da bi bilo smiselno določbe I. odstavka 231. člena dopolniti tako, da bi bilo nedvoumno zapisano, da Svet daje mnenja agenciji ne le glede zadev s področja razvoja elektronskih komunikacij, ampak tudi glede zadev s področja varstva interesov potrošnikov in invalidov ter uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami.

KOMENTARJI